Prehrana

 

Šola zagotavlja malice in kosila, ki so energijsko in hranilno ustrezne za šolarje. Pri sestavljanju jedilnikov upoštevamo smernice zdravega prehranjevanja in priporočila Praktikuma jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Dietno prehrano učenca se lahko organizira le z ustreznim zdravniškim potrdilom otrokovega pediatra in/ali alergologa z navedbo dietne prehrane. 

V obroke so vključena tudi lokalno in ekološko pridelana živila.

Cenik šolske prehrane

Prijavnica na šolsko prehrano

Z vključevanjem v projekte in z izvajanjem različnih dejavnosti se spodbuja zdravo in kulturno prehranjevanje. Vključeni smo v projekt Šolska shema, ki s finančno pomočjo enkrat tedensko omogoča razdeljevanje sadja ali zelenjave učencem.

Vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane z zdravo prehrano in kulturo prehranjevanja:

    • projekt Tradicionalni slovenski zajtrk ob dnevu slovenske hrane;
    • ozaveščanje o pomenu čebel ob svetovnem dnevu čebel;
    • spletna anketa o zadovoljstvu s šolsko prehrano;
    • spodbujanje uživanje celotnega obroka in zmanjševanje bioloških odpadkov;
    • prisotnost učiteljev in razrednikov pri malici in kosilu v jedilnici za ozaveščanje in spodbujanje kulturnega in mirnega uživanja obroka.

 

Pomen zdrave prehrane

Zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja. Zelo pomembno je število obrokov. Najbolje je zaužiti pet obrokov dnevno. Količina hrane, naj bo primerna naši telesni aktivnosti, ali preprosto povedano pojejmo toliko, kolikor porabimo.

Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Da bo zaužita hrana res v korist in bo krepila naše zdravje, so potrebni: umirjenost, urejeno okolje, ustrezna drža za mizo, razpoloženje pri mizi. Hrano dobro prežvečimo, kajti na ta način se bo hrana lahko prebavila in izkoristila.

Zdrava prehrana pomeni izbrati zdrava živila, jih pojesti primerno količino in ob pravem času, na umirjen način.

Priporočeno je zaužiti 4 – 5 obrokov na dan.

Zajtrk pokriva 20%, dopoldanska malica 15 %, kosilo 35 %, popoldanska malica 10 % in večerja 20% dnevne potrebe po hrani.

Zdrava prehrana naj vsebuje:

    • čim več žit in žitnih izdelkov (40 %), torej črnega kruha, testenin, riža, kašnatih jedi;
    • sadje in zelenjavo (35 %), najmanj ena tretjina naj bo svežega sadja in svežih solat (300 do 400 g na dan);
    • mlečne izdelke, ribe, jajca, perutnino, meso (20 % oz. ne več kot 100 g pustega mesa na dan ali ustreznih zamenjav)
    • čim manj slaščic, maščob in sladkorjev (največ 5 % na dan).
    • 55 % energije pridobimo iz ogljikovih hidratov, 30 % iz maščob in 15 % iz beljakovin.

 

Shema šolskega sadja

Vključeni smo v evropski projekt Šolska shema, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU. Učencem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.

Vsem učencem od 1. do 9. razreda ponudimo en obrok sadja in ali zelenjave enkrat tedensko brezplačno. Sadje je ponujeno med odmori v jedilnici šole ob torkih, poleg redne prehrane.

 

Dostopnost